Novice LAS Goričko

Prva sprememba SLR LAS Goričko 2020!

18. člen Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020 (v nadaljevanju besedila Uredba CLLD) določa, da LAS lahko enkrat letno predlaga spremembo SLR. Predlagane spremembe SLR morajo izhajati iz spremenjenih okoliščin na območju LAS. Vse spremembe ...

Prva odločba o pravici do sredstev!

LAS Goričko 2020 je v začetku meseca oktobra prejela prvo odločbo o pravici do sredstev izdano s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja po EKSRP.

Odločba je bila izdana za operacijo "Podeželsko izobraževalno središe Veščica". Nosilec operacije je Mestna občina Murska ...

4. Slovenski podeželski parlament!

LAS Goričko 2020 se je udeležila 4. Slovenskega podeželskega parlamenta, ki je zasedal v prostorih Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, 22. septembra 2017. Uvodni del je potekal 21. septembra v Šentrupertu.

Dogodek je bil organiziran na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja ...
Na območju LAS Goričko je po podatkih SURS na dan 01.07.2014 živelo 47.690 prebivalcev, kar predstavlja 40,76% prebivalcev Pomurja. Demografska slika območja občin LAS Goričko pa se iz leta v leto slabša. Tako je povprečna starost prebivalcev na območju LAS-a 44,77let. Prav tako se nadaljuje trend padanja števila prebivalstva, saj je na območju LAS v letu 2008 živelo 49.137, v letu 2011 48.466, v letu 2014 pa 47.690 ljudi. Delež žensk je v celotni strukturi višji od deleža moških. Gibanje števila prebivalcev po starosti kaže trend padanja. V letu 1999 je bilo 15,17% otrok do 14 let in 15,55% starih 65 ali več let, v letu 2011 12,56% mladih do 14 let in 17,92% starih 65 ali več, v letu 2014 pa je bilo le 12,77% mladih do 14 let in 19,44 starih 65 ali več. Tako da se tudi v naslednjih letih pričakuje nadaljevanje slabšanja razmerja med mladimi in starejšimi ljudmi, kar se bo kazalo v dvigovanju indeksa staranja (razmerje med prebivalci nad 65 let in do 14 let). Preskromno število rojstev, daljšanje življenjske dobe in upočasnjevanje umrljivosti spreminja starostno sestavo prebivalstva (15-64 let) in delež starejših (to so osebe starejše od 65 let). Na območju LAS Goričko so po posameznih občinah in na posameznih območjih indeksi staranja že tako visoki, da tudi z načrtnimi razvojnimi ukrepi ni mogoče preprečiti padanje števila prebivalstva. Če pogledamo leto 1992 je bilo v občini Cankova, Murska Sobota, Rogašovci in Tišina še obnavljanje prebivalstva, v letu 2004 pa še samo v občini Rogašovci. Iz tega lahko povzamemo, da iz leta v leto staranje prebivalstva narašča, kar pa pomeni, da se bodo neugodni trendi staranja prebivalstva nadaljevali in da je to velik razvojni problem območja LAS.

Prav tako je na območju LAS izobrazbena struktura pod povprečjem (podatki so iz leta 2014), kajti na območju prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo 48,09 % (v Sloveniji 52,74 %), prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo je 33,25 % ( v Sloveniji 22,97 %), prebivalcev najmanj z višjo izobrazbo je 15,36 % ( v Sloveniji 20,54 %), prebivalcev brez izobrazbe pa je 3,30 % ( v Sloveniji 3,74 %).
Mreža izobraževalnih institucij pa je na območju LAS Goričko dobro razvita. Predšolska vzgoja se izvaja v 34 vrtcih, ki jih obiskuje 1.607 otrok. Na območju je tudi 23 osnovnih šol in 1 osnovna šola s prilagojenim programom. Velik pomen za lokalno okolje ima 5 podružničnih šol, ki so pomemben dejavnik za ohranitev poseljenosti podeželja, vendar pa bi bilo potrebno za zagotavljanje njihovega obstoja obogatiti njihovo ponudbo obšolskih in drugih dejavnosti, kot so večnamenska središča, izvajanje športnih dejavnosti v zimskem času ipd. Srednje šole so locirane na območju Mestne občine Murska Sobota. Splošno srednješolsko izobrazbo omogočata Splošna gimnazija Murska Sobota in gimnazijski program na Ekonomski šoli Murska Sobota. Srednjo tehnično in srednjo poklicno izobrazbo si dijaki lahko pridobijo na Biotehniški šoli Murska Sobota, Ekonomski šoli Murska Sobota, Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota in Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Hkrati pa pomemben doprinos pri izvajanju kakovostnega tehniškega in poklicnega izobraževanja predstavlja dobro opremljeni Medpodjetniški izobraževalni center MIC, ki deluje pri Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. Višješolsko izobraževanje pa se izvaja na Ekonomski šoli Murski Soboti, prav tako pa v RIS Dvorcu Rakičan potekajo številni izobraževalni programi. Na območju LAS je dobro vpeljano izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje (Ljudska univerza Murska Sobota, RIS Dvorec Rakičan, programi za odrasle na srednjih šolah, izobraževanja ki jih ponujajo različni zavodi, društva, razvojne agencije in druge nevladne organizacije).

Društvena ljubiteljska dejavnost (kulturna, folklorna, pevska, športna, turistična, gasilska,…) na območju LAS Goričko je zelo razvita. V društvih so člani, ki so najbolj aktivni na podeželju in predstavljajo gibalo razvoja na podeželju. Vsa društva delujejo na principu volonterstva in po načelu kako ohraniti krajino, oživeti življenje na vasi in dvigniti kakovost življenja na vasi. Društva se največkrat srečujejo s problemom infrastrukture, bodisi ali gre za primanjkovanje ustrezne infrastrukture ali pa gre za infrastrukturo (gasilski dom, kulturni dom), ki pa je potrebna prenove, za ta namen pa finančnih sredstev ni.
Nevladne organizacije na območju LAS predstavljajo kar 48% vseh nevladnih organizacij (828), ki delujejo v Pomurski regiji. V Pomurski regiji je registriranih 1.725 nevladnih organizacij, od tega je 1.608 društev, 106 zavodov in 11 ustanov. Glede na področje dela je na območju LAS Goričko največ takšnih društev, ki delujejo na področju športa in rekreacije, teh je 265 oz. 35,2% vseh društev, ki delujejo na območju. Temu sledijo društva za pomoč ljudem, katerih je 180 oz. 23,9% vseh društev, ki delujejo na območju. Društev iz ostalih področij delovanja je veliko manj, še največ je društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin in šele nato sledijo kulturna in umetniška društva, najmanj pa je društev za duhovno življenje.
Območje LAS Goričko se ponaša z bogato kulturno dediščino in tradicijo, ki pa je slabo izkoriščena. Imamo tudi razvito mrežo kulturnih ustanov s pestro ponudbo. Kulturna dediščina so stvari in vrednote, ki so pomembne kot vir in pomniki človeške zgodovine, razvoja in ustvarjalnosti in katerih ohranitev je ravno zaradi kulturnega, zgodovinskega, umetniškega, znanstvenega, vzgojnega, družbenega in simbolnega pomena v javnem interesu.
Kulturni spomeniki, ovrednoteni za razglasitev za kulturni spomenik družbenega pomena na območju LAS-a:
- Cerkev Gospodovega vnebohoda (Bogojina),
- Eneolitska naselbina (Bukovnica)
- Cerkev sv. Martina(Martjanci)
- Cerkev sv. Nikolaja (Murska Sobota)
- Grad (Murska Sobota)
- Grad (Grad)
- Spomenik osvoboditve (Murska Sobota)
- Grad (Rakičan)
- Zvonik (Dolina)
- Zvonik (Ocinje)
- Mlin in žaga (Pertoča) in
- Pokopališka cerkev sv. Martin (Domanjševci).

Ranljive skupine
Kot ranljive skupine označujemo skupine, pri katerih se prepletajo različne prikrajšanosti, kot so npr.: materialna oz. finančna prikrajšanost, izobrazbena ali zaposlitvena prikrajšanost in so pri dostopu do pomembnih virov pogosto v izrazito neugodnem položaju. Gre za skupine, ki so pogosto odrinjene na družbeno obrobje in so ogrožene s socialno izključenostjo, kar pa vodi tudi do povečanja neenakosti v zdravju, posledica česar je tudi večja izpostavljenost težavam v zdravju, zmanjšana dostopnosti do zdravstvenih storitev in povečana ogroženost za kronične bolezni marginaliziranih skupin.
Visoka stopnja brezposelnosti, nižja izobrazbena struktura zaposlenih, majhne zaposlitvene možnosti in nižje plače na območju LAS vodijo v vedno večjo stisko ljudi in v vedno večjo stopnjo revščine ter s tem tudi socialne izključenosti.
V okviru SLR so definirane ranljive skupine: mladi, starejši,ženske, brezposelni, Romi in Madžari.

V kategorijo mladih vključujemo šolsko mladino in mlade diplomante ( brezposelnih, starih pod 30 let je 23%), ki se po zaključku šolanja srečujejo s problemom zaposlovanja in so zaradi tega v neugodnem položaju. Te mlade je tako potrebno spodbuditi k podjetniškemu razmišljanju in jih animirati za samostojno podjetništvo že v osnovni šoli s pomočjo podjetniških ukrepov.
Povečanje deleža starejših ljudi pomeni tudi povečanje oz. naraščanje pomembnega naravnega vira – znanja in sposobnosti ljudi. Po podatkih SURS-a je bilo v letu 2014 19,8% vseh prebivalcev starih 65 ali več let. Priložnost za to ranljivo skupino in ranljivo skupino mladih vidimo v medgeneracijskem sodelovanju in učenju. Za takšno učenje je značilno, da starejši prenašajo svoje tradicionalno znanje in izkušnje na mlajše in mlajši učijo starejše dostop do tehnologij in možnosti IKT.
Ženske so še zmeraj v diskriminatornem položaju na trgu delovne sile, saj osebe moškega spola lažje in hitreje dobijo službo kot pa ženske, čeprav se njihova izobrazba niti malo ne razlikuje. Po spolu je med brezposelnimi 53,31% brezposelnih žensk, ki so zlasti v podeželskem okolju težje zaposljiva ciljna skupina. Tako je le tem potrebno omogočiti socialno aktivacijo oz. jim omogočiti vključevanje v aktivnosti medgeneracijskega povezovanja ter spodbujati za samozaposlitev v okviru dopolnilne dejavnosti ali osebnega dopolnilnega dela.
Po starostni strukturi lahko vidimo, da je več kot polovica (41%) brezposelnih starih med 30 in 49 let, glede na stopnjo izobrazbe pa je med brezposelnimi 41% oseb z dokončano I. in II. stopnjo izobrazbe. Tako da je brezposelne potrebno dodatno izobraziti oz. usposobiti za delo v obrtnih poklicih ali jih motivirati za podjetniško dejavnost.
Problematika, s katero se srečujejo Romi na Goričkem, je kompleksna in večplastna. Potrebe Romov na območju občin Goričkega niso omejene le na komunalno, infrastrukturno in izobrazbeno problematiko, ampak se vedno bolj odražajo kot želja in potreba po vključenosti v generiranje in soustvarjanje razvojnih in podjetniških idej, katerih uresničevanje bo prispevalo k ustvarjanju boljših pogojev za delo in življenje vseh prebivalcev, ki delajo in živijo na območju Goričkega. Po podatkih občinskih uprav je na območju LAS 27 romskih naselij s 2.706 Romi. Romi prebivajo v občini Cankova, Kuzma, Murska Sobota , Puconci, Rogašovci in Tišina.
Ob popisu prebivalstva se je leta 2002 za pripadnike madžarske narodnosti izreklo 6.243 oseb, 7.713 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik. V petih prekmurskih občinah skupaj živi 5212 pripadnikov madžarske narodnostne skupnosti, kar predstavlja 83,5% vseh opredeljenih Madžarov v Republiki Sloveniji. Narodnostno mešana območja so: Hodoš, Krplivnik, Čikečka vas, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci, Središče in Domanjševci.
KONTAKT

Vodilni partner LAS:
Bistra hiša Martjanci
Martjanci 36
9221 Martjanci

T: +386 (0)2 53 81 664
E: info@smarthouse.si
W: www.bistrahisa.si
   POVEZAVE

LAS Goričko 2007-2013
Katalog izvedenih projektov
2007-2013

www.las-mestoinvas.si/
www.lastovica.si/
www.las-srceslovenije.si/
www.las-stik.si/
www.lasnotranjska.si/
www.las-vobjemusonca.si/
www.las-posavje.si/
PRIJAVA NA E-NOVICE

Želite prejemati novice o naših aktualnih projektih?

Prijavite se na naše e-novice >
       
       
                                 
 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke