Novice LAS Goričko

Digitalne rešitve ZA izzive podeželja

LAS Goričko 2020 sodeluje v projektu Sodelovanja LAS z nazivom Digitalne rešitve ZA izzive podeželja, ki je sofinanciran s strani Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.

Računalniška in digitalna ...

5. Sprememba uredbe CLLD - Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.

V Uradnem listu št. 68/2018 je bila objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014–2020, ki bo dodatno olajšala izvajanje lokalnega razvoja, obenem pa bo pripomogla k zmanjšanju upravnih bremen upravičencev in ...

Oddani 3 zahtevki za operacije sklada EKSRP!

Vodilni partner LAS Goričko 2020 je uspešno oddal 3 zahtevke za izplačilo sredstev za operacije, ki so bile prijavljene na Javni poziv LAS Goričko 2020 v letu 2016 in so sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in prispevajo k ciljem in ukrepom Strategije lokalnega ...

Po podatkih SURS je na dan 01.07.2014 na območju LAS živelo 47.690 prebivalcev, kar predstavlja 40,76% prebivalstva Pomurja. Demografska slika območja občin LAS se iz leta v leto slabša.


Gostota poselitve območja LAS je z 76 prebivalci na km2 pod ravnijo slovenskega povprečja. Če izvzamemo naselje z več kot 10.000 ljudi (Mursko Soboto) je gostota poselitve bistveno nižja in sicer znaša le 59,15 prebivalcev na km2. Gostota prebivalcev je različna po občinah. Najredkeje so naseljeni v občini Hodoš, kjer živi približno 21 ljudi/ km2, sledi občina Šalovci (26 ljudi/km2). Najgosteje so ljudje naseljeni v Mestni občini Murska Sobota, kjer živi 294 ljudi/ km2, sledi občina Tišina (106 ljudi/ km2). V povprečju živi na območju LAS Goričko približno 76 ljudi na km2, od tega približno 37 moških in 39 žensk na km2. Demografska slika območja LAS Goričko se slabša. Povprečna starost prebivalcev na območju LAS-a je 44,77 let.




Kot je značilno za Slovenijo, je tudi na območju LAS največje število prebivalcev v starostnih skupinah od 15 do 64 let, se pravi, rojeni do leta 1999.


Indeks staranja

Desetletja praznjenja območja se kaže tudi v visoki vrednosti indeksa staranja (razmerja med prebivalci nad 65 let in do 14 let). Zaradi naraščanja števila starejših odraslih in upadanja števila mladih narašča indeks staranja. Preskromno število rojstev, daljšanje življenjske dobe in upočasnjevanje umrljivosti spreminja starostno sestavo prebivalstva: zmanjšuje se delež otrok (0-14 let), povečujeta pa se delež delovno sposobnega prebivalstva (15-64 let) in delež starejših (t.j. osebe, starih 65 ali več let). Ugodno rast prebivalstva zagotavljajo vrednosti do 75%, do 100% pa enostavno obnavljanje prebivalstva. V posameznih občinah in območjih so indeksi staranja že tako visoki, da tudi z načrtnimi razvojnimi ukrepi ni mogoče preprečiti padanje števila prebivalstva. V letu 1992 je bilo še v občini Cankova, Murska Sobota, Rogašovci in Tišina obnavljanje prebivalstva, v letu 2004 je bilo obnavljanje prebivalstva le še v občini Rogašovci. Iz leta v leto narašča staranje prebivalstva, iz česar izhaja, da je nadaljevanje neugodnih trendov staranja prebivalstva velik razvojni problem območja LAS.


V občini Hodoš je bil delež mladih (0-14 let) v letu 2014 9,9%, delež starih 65 ali več let pa 28,2,% indeks staranja pa kar 283,3 - to pomeni, da je na 100 oseb, mlajših od 15 let, v občini prebivalo 283 oseb, starih 65 ali več let. Prav tako je v občini Šalovci bivalo na 100 oseb, mlajših od 15 let, kar 216 oseb, starih 65 ali več let. Indeks staranja na območju LAS-a znaša 166,41% (v Sloveniji 120,5%).




Izobrazbena struktura prebivalstva

Izobrazbena struktura prebivalstva (podatki iz leta 2014) je na območju LAS pod slovenskim povprečjem. Na območju prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo (48,09%, v Sloveniji 52,74%), prebivalcev z osnovnošolsko izobrazbo je 33,25% (22,97% v Sloveniji), prebivalcev z najmanj višjo izobrazbo je 15,36% (20,54%), prebivalcev brez izobrazbe pa je 3,30% (v Sloveniji 3,74%).




Izobraževanje

Na območju LAS Goričko je dobro razvita mreža izobraževalnih institucij. Predšolska vzgoja se izvaja v 34 vrtcih, ki jih obiskuje 1.607 otrok. Na območju je tudi 23 osnovnih šol in 1 osnovna šola s prilagojenim programom.

Srednje šole so locirane na območju Mestne občine Murska Sobota. Splošno srednješolsko izobrazbo omogočata Gimnazija Murska Sobota in gimnazijski program na Ekonomski šoli Murska Sobota. Srednjo tehnično in srednjo poklicno izobrazbo si dijaki pridobivajo na Biotehniški šoli Murska Sobota, Ekonomski šoli Murska Sobota, Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota in Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota. Pomemben doprinos pri izvajanju kakovostnega tehniškega in poklicnega izobraževanja predstavlja dobro opremljeni Medpodjetniški izobraževalni center MIC, ki deluje pri Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota. Višješolsko izobraževanje se izvaja na Ekonomski šoli Murska Sobota Višji strokovni šoli (Ekonomist, Informatika), na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota (Strojništvo – Šolski center Novo Mesto) in v študijskih središčih za študij na daljavo na Ljudski univerzi Murska Sobota - programi DOBE višje strokovne šole, ter v javnem zavodu RIS Dvorec Rakičan - programi Erudia izobraževalnega centra. V RIS Dvorcu Rakičan poteka za naše okolje pomembni visokošolski študij Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede »Management v agroživilstvu in razvoj podeželja – MARP. Zelo kvalitetni visokošolski programi s področja zdravstva in sociale so programi, ki jih na območju LAS ponuja Alma mater Europea – Evropski center Maribor. Ta izvaja tudi magistrski študij (2. bolonjska stopnja). Visokošolski programi se izvajajo tudi v študijskih središčih. Na Ljudski univerzi so to programi DOBE fakultete za uporabne poslovne in družbene študije Maribor, ki ponuja tudi magistrski študij (2. bolonjska stopnja). V Javnem zavodu Dvorec Rakičan pa programi Erudia izobraževalnega centra. Na območju LAS je dobro vpeljano izobraževanje odraslih in vseživljenjsko učenje (Ljudska univerza Murska Sobota, RIS Dvorec Rakičan, programi za odrasle na srednjih šolah, izobraževanja ki jih ponujajo različni zavodi, društva, razvojne agencije in druge nevladne organizacije).

Društvena dejavnost in vaški objekti

Društvena ljubiteljska dejavnost (kulturna, folklorna, pevska, športna, turistična, gasilska,..) na območju LAS je zelo razvita. V društvih so člani, ki so najbolj aktivni na podeželju in predstavljajo motor (gibalo) razvoja na podeželju. Vsa društva delujejo po principu volonterstva, aktivni so posamezniki, ki želijo ohraniti krajino, oživeti življenje na vasi in dvigniti nivo kakovosti življenja na vasi. V veliki večini pa se društva srečujejo s problemom pomanjkanja ustrezne infrastrukture. Velik problem predstavljajo tudi vaško- gasilski domovi (kulturne dvorane), ki so potrebne obnove, za ta namen pa ni finančnih sredstev, ne s strani gospodarskih subjektov in sponzorjev, niti ni dovolj finančnih sredstev v občinskih proračunih.

Nevladne organizacije

Nevladne organizacije na območju LAS predstavljajo kar 48 % vseh nevladnih organizacij (828), ki delujejo v Pomurski regiji (1.725). V Pomurski regiji je registriranih 1.725 nevladnih organizacij, od tega je 1.608 društev, 106 zavodov in 11 ustanov (vir: AJPES, 2014). Glede na področje dela je na območju LAS Goričko največ takšnih društev, ki delujejo na področju športa in rekreacije. Teh je 265 oziroma 35,2 % vseh društev, ki delujejo na območju. Temu sledijo društva za pomoč ljudem, katerih je 180, oziroma 23,9 % vseh društev, ki delujejo na območju. Društev iz ostalih področij delovanja je veliko manj, še največ je društev za varstvo okolja, gojitev in vzrejo živali in rastlin, in sicer 69 (9,2 %) . Šele nato sledi število kulturnih in umetniških društev, katerih je 63 (8,4 %). Najmanj je društev za duhovno življenje, katerih je le 8 oziroma predstavljajo le 1,1 % vseh društev, ki se nahajajo na območju LAS Goričko (Vir: Lokalno razvojna fundacija za Pomurje).

Kulturna dediščina

Območje se ponaša z bogato kulturno dediščino in tradicijo, ki pa je slabo izkoriščena. Razvita je mreža kulturnih ustanov s pestro ponudbo in vse večjim obiskom. Kulturna dejavnost na območju je naslednja: 1 delujoči radijski program, 2 delujoča TV programa, 29 šolskih knjižnic, 11 muzejev in razstavišč, 19 kulturnih domov in 1 galerija. RTV program in TV progam imajo sedež v Murski Soboti, knjižnice se nahajajo v vseh občinskih središčih. Kino in gledališče se nahajata v mestu Murska Sobota. Kulturno udejstvovanje na območju LAS se izvaja preko vrste kulturnih ustanov, kulturnih domov, knjižnic, glasbenih šol in ostalih kulturnih ustanov do ljubiteljskega kulturnega dogajanja predvsem preko kulturnih društev.

Kulturni spomeniki, ovrednoteni za razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena na območju LAS-a:

Cerkev Gospodovega Vnebohoda (Bogojina), eneolitska naselbina (Bukovnica), Cerkev sv. Martina (Martjanci), Cerkev sv. Nikolaja (Selo), Grad (Murska Sobota), Grad (Grad), Spomenik osvoboditeljev (Murska Sobota), Grad (Rakičan), Zvonik (Dolina), Zvonik (Ocinje), Mlin in žaga (Pertoča), Pokopališka cerkev sv. Martin (Domanjševci) (vir: Ministrstvo za kulturo RS, Register nepremične kulturne dediščine, avgust 2015). Zraven kulturnega spomenika državnega pomena poznamo še spomenike, ki imajo lokalni pomen. Na območju LAS-a se nahaja skupno 59 arheoloških najdišč, 22 spominskih objektov in krajev ter 107 različnih stavb, ki imajo status lokalnega pomena.

V veliki meri so na območju LAS ohranjene tudi šege, običaji in prireditve. Za ohranjanje šeg in običajev v veliki večini skrbijo razna kulturno- turistična društva, ki jih prirejajo v sklopu tradicionalnih prireditev (borovo gostüvanje, izdelovanje papirnatih rož, tradicionalno lončarstvo, tkalstvo, žganje- kuha, zeliščarstvo, pletarstvo iz koruznega ličja, slamokrostvo, kovaštvo,…). Na območju je vrsta kulturnih znamenitosti in zaščitenih stavb kulturne dediščine, ki propadajo ali so brez vsebine. Ravno tako je veliko neizkoriščenih večnamenskih objektov v lasti občin, ki so neizkoriščena in v slabem stanju.

Opis ranljivih skupin

Pomurju obstaja delujoča mreža izvajalcev socialnovarstvenih storitev in programov in sicer javni zavodi (Center za socialno delo Murska Sobota), posebni socialnovarstveni zavodi (Center starejših Hodoš), programi za otroke, mladostnike in družine (Varna hiša Pomurja za ženske in otroke žrtev nasilja, Krizni center za mlade Murska Sobota, TOM- telefon za otroke in mladostnike v stiski, Dijaški dom Murska Sobota. Društvo prijateljev mladine Murska Sobota), programi za starejše (domovi starejših občanov v Rakičanu, Murski Soboti, Rogašovci, Kuzmi, Hodošu, Hiša sadeži družbe Murska Sobota, Domania - zavod za dnevno varstvo starejših in pomoč na domu, društva upokojencev v Murski Soboti in po posameznih občinah), Korenika, eko- socialna kmetija ter zavetišče za brezdomce.

V okviru SLR smo definirali naslednje ranljive skupine:
Mladi – V kategorijo mlade vključujemo šolsko mladino in mlade diplomante (brezposelnih starih pod 30 let je 23%), ki se po zaključku šolanja srečujejo s problemom zaposlovanje in so zaradi tega v neugodnem položaju. Mlade je potrebno spodbuditi k podjetniškemu razmišljanju in animirati za samostojno podjetniško že v osnovnih šolah s pomočjo podjetniških ukrepov oz. aktivnosti (podporne in svetovalne storitve, izobraževanje in usposabljanje, vključevanje v razvojne projekte…).

Starejši od 65 let – Povečevanje deleža starih ljudi (prebivalstvo se stara, indeks staranja prebivalstva se je povsod v občinah LAS-a dvignil nad 110) pomeni tudi naraščanje pomembnega naravnega vira – znanja in sposobnosti ljudi. Po podatkih SURS-a je bilo v letu 2014 19,8% vseh prebivalcev starih 65 ali več let. Priložnost za ti dve ranljivi skupini (mlade in starejše) vidimo v medgeneracijskem sodelovanju ter učenju. Za takšno učenje je značilno, da starejši prenašajo svoje tradicionalno znanje in izkušnje na mlajše, mlajši pa učijo starejše dostop do tehnologij in možnosti IKT,.), kar trenutno v okolju primanjkuje. Na ta način so se znotraj družine med različnimi generacijami neformalno in priložnostno prenašala znanja, veščine, kompetence, norme in vrednote. Na območju LAS so posamezni deležniki že aktivni na področju medgeneracijskega učenja, vendar delujejo samostojno, brez širšega povezovanja s partnerji in večinoma ostajajo na nižjih ravneh medgeneracijskega učenja in sodelovanja (srečanja, enkratni dogodki).

Ženske – Na območju LAS Goričko je po podatkih SURS- a 01.07.2014 živelo 51,51% žensk. Ženske so še vedno v diskriminatornem položaju na trgu delovne sile, saj osebe moškega spola lažje in hitreje dobijo službo kot pa ženske, čeprav se njihova izobrazba niti malo ne razlikuje. Po spolu je med brezposelnimi 53,31% brezposelnih žensk, ki so zlasti v podeželskem okolju težje zaposljiva ciljna skupina. Le-tem je potrebno omogočiti socialno aktivacijo oz. jim omogočiti vključevanje v aktivnosti medgeneracijskega povezovanja ter spodbuditi za (samo)zaposlovanje v okviru dopolnilnih dejavnosti ali osebnega dopolnilnega dela (primer izdelki umetnostne obrti, tradicionalna znanja, pridelava lokalnih pridelkov ipd.).

Brezposelni – Glede na podatke o stopnji registrirane brezposelnosti ugotavljamo, da se le-ta z leti povečuje. Po starostni strukturi brezposelnih vidimo, da je več kot polovica (41%) brezposelnih starih med 30 in 49 let, glede na stopnjo izobrazbe pa je med brezposelnimi 41% oseb z dokončano 1.ali 2. stopnjo izobrazbe. Brezposelne je potrebno dodatno izobraziti oz. usposobiti za delo v obrtnih poklicih ali jih motivirati za podjetniško dejavnost. Zaposlitvene možnosti se s podaljševanjem trajanja brezposelnosti zmanjšujejo. Brezposelna oseba nima možnosti uresničevati svojih znanj in kompetenc v praksi, na drugi strani pa tudi delodajalci med velikim izborom prijavljenih oseb na prosta delovna mesta raje izbirajo praviloma tiste, ki so ves čas v stiku s trgom dela. Romi-so kot pripadniki marginalnih skupin v položaju z manjšo dostopnostjo do možnosti, ki jih ima večina prebivalstva in so s tem v neenakem in nepravičnem položaju v primerjavi z drugimi pripadniki družbe. Hkrati se dnevno srečujejo s stereotipi, ki že tako težko vključevanje v družbo še bolj otežujejo, kar se kaže tudi v šibki vključenosti v družbeno okolje in razvojno dogajanje v lokalnem okolju. Problematika, s katero se sooča romska skupnost na Goričkem, je kompleksna in večplastna. Potrebe Romov na območju občin Goričkega niso omejene le na komunalno, infrastrukturno in izobrazbeno problematiko, ampak se vedno bolj odražajo tudi kot želja in potreba po vključenosti v generiranje in soustvarjanje razvojnih in podjetniških idej, katerih uresničevanje bo prispevalo k ustvarjanju boljših

pogojev za delo in življenje vseh prebivalcev, ki delajo in živijo na območju Goričkega. Po podatkih občinskih uprav je na območju LAS 27 romskih naselij s 2.706 Romi. Romi prebivajo v občini Cankova, Kuzma, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci in Tišina.

Madžari – Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost (v nadaljevanju PMSNS) je krovna organizacija madžarske narodnostne skupnosti v Republiki Sloveniji. Cilj in naloga PMSNS je ohranitev pomurske madžarske skupnosti, njenega maternega jezika, narodne zavesti, izvajanje posebnih pravic, ki jih zagotavlja ustava in zakoni ter uveljavljanje njenih potreb in interesov. Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti izreklo 6.243 oseb, 7.713 oseb pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik. V petih prekmurskih občinah skupaj živi 5212 pripadnikov madžarske narodne skupnosti, kar predstavlja 83,5 % vseh opredeljenih Madžarov v Republiki Sloveniji. Narodnostno mešana področja – po občinah – so naslednja: v občini Hodoš območja sledečih krajev: Krplivnik/Kapornak in Hodoš/Hodos, v občini Moravske Toplice območja krajev: Čikečka vas/Csekefa, Motvarjevci/ Szentlászló, Pordašinci/Kisfalu, Prosenjakovci/Pártosfalva, Središče/ Szerdahely,v občini Šalovci območja krajev: Domanjševci/Domonkosfa.




 


 

 

 

KONTAKT

Vodilni partner LAS:
Bistra hiša Martjanci
Martjanci 36
9221 Martjanci

T: +386 (0)2 53 81 664
E: info@smarthouse.si
W: www.bistrahisa.si
 POVEZAVE

LAS Goričko 2007-2013
Katalog izvedenih projektov
2007-2013

www.las-mestoinvas.si/
www.lastovica.si/
www.las-srceslovenije.si/
www.las-stik.si/
www.lasnotranjska.si/
www.las-vobjemusonca.si/
www.las-posavje.si/
PRIJAVA NA E-NOVICE

Želite prejemati novice o naših aktualnih projektih?

Prijavite se na naše e-novice >
Za vsebino je odgovorna LAS Goričko 2020, ki jo zastopa vodilni partner Bistra hiša Martjanci. Organ upravljanja za izvajanje PRP RS za obdobje 2014-2020 je MKGP.
 
                                 
 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke