Novice LAS Goričko

Glavne gospodarske dejavnosti območja smo opisali glede na ustvarjenje celotnih prihodkov, ki so nastali pri poslovnih subjektih.

Podjetništvo

Življenjski standard prebivalstva je nizek. Na območju LAS prejemajo zaposleni 88,73% povprečne slovenske plače. V obdobju 2007 in 2014 se je bruto plača na območju LAS-a povečala za 16,16%, neto plača pa za 17,48%. Največjo neto plačo na območju so prejemali zaposleni v občini Grad, sledita mestna občina Murska Sobota in občina Puconci. Najmanjšo plačo imajo v občini Hodoš in v občini Gornji Petrovci. Na območju LAS ni zadosti razvito podporno okolje, (primanjkujejo podjetniške in socialne veščine, primanjkujejo tudi prostori) kjer bi začetniki začeli razvijati svoje dejavnosti, začeli svojo podjetniško pot.

Na območju LAS Goričko je 5.401 družinskih kmetij, kar je 6,25% vseh družinskih kmetij v Sloveniji. Največ, kar 1.687 (31,23%), se ukvarja z mešano živinorejo, sledi mešana rastlinska pridelava in živinoreja s 1.304 kmetij (24,14%), nadalje mešana rastlinska pridelava s 1.072 (19,85%), poljedelstvo s 521 kmetij (9,65%), kmetije s prašiči in perutnino 321 (5,9%), sledita trajni nasadi 244 (4,51%) in pašna živina 239 (4,4%). Najmanj, to je 13 kmetij, se ukvarja z vrtnarstvom (0,24%).

V primerjavi s strukturo kmetijstva v Sloveniji se območje razlikuje predvsem v odstotku kmetij, ki se ukvarjajo s pašno živino, ki je v Sloveniji z deležem 25,7 % na drugem mestu, na območju LAS pa s 4,4% komaj na šestem mestu. Na obravnavanem območju se v primerjavi z državo relativno več kmetij ukvarja z mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo, pa tudi poljedelstvom, manj pa s trajnimi nasadi.

Na območju LAS je bila povprečna površina v uporabi na kmetijsko gospodarstvo v letu 2010 7,2 ha. Največ kmetij je v razredni velikosti med 2 in 5 hektarjev (41,79%), sledijo kmetije, ki so manjše od 2 hektarjev in kmetije v razredu velikosti med 5 in 10 (cca. 24%). Povprečje v Sloveniji se ne razlikuje odobmočja LAS, saj je tudi v Sloveniji v povprečju največ kmetij med 2 in 5 hektarji, sledijo kmetije, ki so manjše od 2 ha in kmetije v razredu velikosti med 5 in 10 ha.

Na območju se od 17.307,06 ha poljščin največ površin uporablja za pridelavo pšenice (34,67%), sledi površina za koruzo za zrnje (29,80%), ječmen (11,58%), silažna koruza (9,16%), sladkorna pesa (8,3%), buče za olje (3,94%), najmanj pa se uporablja površina za krompir (2,65%). Tukaj se območje obravnave močno razlikuje od državnega povprečja, kjer največ površin uporabljajo za pridelavo krompirja (31,4%), na območju LAS-a najmanj, najmanj površin v državi pa se upravlja za pridelavo sladkorne pese (2,01%), na območju LAS pa se za pridelavo sladkorne pese uporablja 8,3% površine.

Primerjava reje živali na kmetijah pokaže, da prevladuje z 43,82% vseh živali prašičereja, z 26,34% sledi reja perutnine in z 16,95% reja govedi. Tukaj se območje razlikuje od državnega povprečja, kjer prevladuje reja govedi in perutnine, reja prašičereje pa je z 21,05% na tretjem mestu.

Na obravnavanem območju je skupaj 969 pridelovalcev  ( 3,79% vseh pridelovalcev v Sloveniji), ki seukvarjajo z vinogradništvom. Obdelujejo skupno 262,6 hektarjev površin (1,65% vseh površin v Sloveniji), število vinogradov na območju je v letu 2009 bilo 1.406 ( 3,27% vseh vinogradov v Sloveniji). Na območju je 1 vinska klet Marof, katera tudi prideluje vino pod istoimensko znamko. Vinska klet je velika 1.200 m2, zmogljivost kleti je 300.000 litrov. V kleti je za 80.000 litrov hrastovih sodov in za 220.000 litrov sodov iz nerjavečega jekla. Na območju so vinogradniki organizirani v Društvo vinogradnikov Goričko Murska Sobota že od leta 1985.

Ekološko kmetovanje

V letu 2014 je bilo na območju LAS v ekološko kmetovanje vključenih 55 kmetijskih gospodarstev (kar predstavlja 1,67% vseh ekoloških kmetij v Sloveniji) z 565,89 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (kar predstavlja 1,37% vseh ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji). Po podatkih iz evidence MKGP število KMG z ECO certifikatom iz leta v leto narašča, vendar je v primerjavi s Slovenijo na območju LAS še vedno majhen delež ekoloških kmetij. V letu 2009 je bilo na območju LAS-a skupno 16 kmetij, v letu 2014 pa se je število KMG povečalo za 21 kmetij.  Po strukturi in obsegu obdelovalnih površin, vključenih v kontrolo ekološke predelave, izstopajo njive (372,08 ha), sledijo travinje (142,26 ha). V primerjavi z letom 2009 se je delež obdelovalnih površin povečal za 125,85%. Največ obdelovalnih površin je v Mestni občini Murska Sobota (227,64 ha), najmanj pa v občini Kuzma, kjer nihče ni vključen v ekološko kmetovanje (vir:MKGP).

Dopolnilne dejavnosti

Razvoj dopolnilnih dejavnosti je ključnega pomena za obstoj in razvoj manjših kmetij. Med najpogostejše dopolnilne dejavnosti na kmetijah sodijo dejavnosti storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo ter ročna dela (27,54%), sledijo dejavnosti predelava primarnih kmetijskih pridelkov (20,96%), predelava rastlinskih odpadkov ter proizvodnja in prodaja energije iz obnovljivih virov (17,37%), turizem na kmetiji ter prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov s kmetij (14,37%). Na območju LAS je bilo skupno registriranih 167 dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.

Turizem

Turizem predstavlja zelo pomembno in obenem eno izmed najbolj perspektivnih gospodarskih panog tudi na območju LAS-a. Na območju je močno uveljavljen zdraviliški turizem. Leta 2014 je bilo naobmočju skupaj 24 različnih nastavitvenih objektov, namenjenih turistom oz. obiskovalcem. Največ nastanitvenih objektov je v občini Moravske Toplice, kjer je 5 hotelov ( en hotel s 5*), 1 bungalov in kamp. Sledi Mestna občina Murska Sobota, kjer imajo 3 hotele in en motel. Ostale občine so skromno opremljene. Podatek o prenočitvenih zmogljivostih po občinah kaže, da je bilo v letu 2014 skupaj na območju 1.562 sob in 3.813 ležišč, največ v občini Moravske Toplice, sledi Mestna občina Murska Sobota, nobenega ležišča pa ni v občini Hodoš in Tišina.

Po podatkih SURS je v letu 2014 na območju skupaj prenočilo 515.608 turistov, od tega 287.128 domačih in 228.480 tujih. Največ jih je prenočilo v občini Moravske Toplice, skupno 492.269 turistov, sledi Mestna občina Murka Sobota s 22.359 turistov, za ostale občine, razen Puconcev (980 turistov), ni podatkov. Na območju je bilo v letu 2014 skupaj 148.963 turistov, od tega 86.525 domačih in 62.438 tujih.

Za območje LAS je značilna pestra turistična in športna infrastruktura, ki pa je ponekod že dotrajana. Po analizi infrastrukture je na območju 36 pohodniških poti, 23 kolesarskih poti, 3 učne poti, 1 geološka pot, 2 igrišči z umetno travo za hokej, 1 golf igrišče in tenis igrišča.

LAS Goričko je s svojimi griči privlačna destinacija za rekreativne kolesarje in pohodnike. Občine razvoju novih poti namenjajo velik pomen, kar je razvidno na njihovih spletnih straneh. Pri tem je potrebno povedati, da so poti med seboj nepovezane in se pogosto končajo na občinskih mejah. Kolesarske poti so solidno označene, zanje je na voljo tudi nekaj promocijskega materiala. Ob pohodniških in kolesarskih poteh zagotavljajo obiskovalcem osnovno turistično infrastrukturo zasebni ponudniki gostinstva in nastanitev, ki pa so precej nepovezani. Tudi kulturne znamenitosti ob poteh so pogosto neoznačene ali nedostopne za turistični obisk. Na območju se nahaja vinsko turistična cesta 12, ki poteka med grički in gozdovi. Dolga je 140 km. Med turistično ponudbo, ki ni zajeta v prejšnjih poglavjih, naj omenimo izlete po Muri (v organizaciji društev, turističnih agencij), gojitveno lovišče, namenjeni lovu v Šalovcih, zanimivosti kot je Vulkanija (Grad), jahaška poligona (Tišina in Murska Sobota) in igrišče za golf (vir: Regionalni razvojni program za Pomurje, 2014-2020).

Na območju deluje 11 turističnih centrov, ki so organizirani ali kot TIC, javni zavodi, javno-zasebna partnerstva, zasebni zavodi, turistične zveze ali zasebne organizacije, ki imajo za osnovno nalogo promovirati in tržiti lokalno ponudbo.

Med prepoznavnimi tržnimi znamkami je Goričko kot geografsko območje (krajinski park). Na območju je tržna znamka Krajinski Park Goričko, ki se podeljuje proizvajalcem/ ponudnikom z območja KP Goričko (vir: Regionalni razvojni program za Pomurje, 2014-2020). Na območju LAS-a imamo veliko različnih turističnih ponudb, ki pa med sabo niso povezane. Zato bo potrebno dati v SLR poudarek na povezovanju le-te.

Turistične prireditve

Na območju LAS so čez vse leto organizirane številne turistične prireditve. Turistična društva, občine, Krajinski park Goričko in podjetja organizirajo številne turistične, kulturne, športne, kulinarične in zabavne prireditve, od katerih jih mnogo temelji na tradiciji, običajih in obrteh. Kmečke tržnice, sejme, razne pohode in tradicionalne prireditve občine navajajo kot ključne aktivnosti s področja promocije turizma v lokalnem okolju. Murska Sobota je mesto znano po tradicionalnih kramarskih sejmov, ki izhajajo iz zgodovine, ko je leta 1479 ogrski kralj Matija Korvin podelil mestu svobodne sejemske pravice. V središču mesta so vsak prvi ponedeljek v mesecu kramarski sejmi. Največja in najbolj
obiskana na območju LAS pa sta tradicionalna kramarska sejma Trejzino senje v mesecu oktobru in Miklošovo senje v decembru.

Enogastronomija

Prekmurje ima bogato kulinarično tradicijo, ki je posledica pestrosti ponudbe lokalnih in tradicionalnih kmetijskih pridelkov in živil. Območje je prepoznavno po: retaših, dödölih, bujti repi, bograču, zlevankah... Zraven kulinaričnih izdelkov najdemo na območju LAS tudi kakovostna vina, žganje, marmelade, likerje, izdelki iz medu itd. Kulinarična blagovna znamka, ki zagotavlja prekmursko poreklo in kakovost je znamka »Diši po Prekmurju«. Ta združuje ponudbo različnih proizvajalcev kakovostnih prehrambnih izdelkov in tradicionalne gastronomije. Pod kolektivno blagovno znamko »Krajinski park Goričko« je združenih 39 kmetij oziroma proizvajalcev s ponudbo pridelkov in izdelkov, kot so jabolka, likerji, olja, vina.

Stopnja brezposelnosti na območju LAS

Stopnja brezposelnosti na območju se je v zadnjih 8 letih povečala za 4,7 %. Največ brezposelnih oseb je starih med 30 in 49 let (43%) in največ brezposelnih ima dokončano le I. ali II. stopnjo izobrazbe (40%).

Območje se srečuje z velikim pomanjkanjem delovnih mest in relativno visoko stopnjo brezposelnosti (21,6%), ki krepko presega slovensko povprečje (13,0%). Stopnja brezposelnosti v Pomurju je najvišja med vsemi slovenskimi regijami že nekaj časa. Po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje se stopnja registrirane brezposelnosti oseb na območju LAS Goričko v mesecu decembru 2014 giblje med 18,2 in 26,7%. Najnižja stopnja brezposelnosti je v občini Moravske Toplice, najvišja pa v občini Kuzma. V obdobju december 2007 in december 2014 se je stopnja brezposelnosti na območju LAS povečala za 5,4%.

Največji delež med brezposelnimi osebami predstavljajo osebe stare od 30 do 49 let (43%), sledijo osebe od 50 let in več (33%), najmanj pa je brezposelnih med mladimi do 29 let (24%). Eden od pogojev za uspešen nastop na trgu dela je izobrazba. Nizka in neprimerna izobrazba velikokrat predstavlja glavni vzrok za nezaposlenost. Najmanjši delež brezposelnih oseb predstavljajo osebe z VI. ali višjo stopnjo izobrazbe, teh je 11 odstotkov. Največ brezposelnih oseb ima dokončano I. in II. stopnjo izobrazbe (40%), sledijo osebe z III. in IV. stopnjo izobrazbe (28%). Po trajanju brezposelnosti je največ oseb na območju LAS (26,11%) brezposelnih do 2 meseca, nato sledijo osebe, ki so brezposelne 36 in več mesecev (25,03%), najmanj brezposelnih oseb (to je 5,73%) po trajanju brezposelnosti pa je od 24 do 35 mesecev.

Deficitarni poklici

Za podjetja postaja vse večji problem, da na območju ne najdejo ustreznih kadrov tehničnih smeri (strojnikov, elektrotehnikov, informatikov, ...) in morajo le-te iskati izven ožjih območij oziroma regije. Dodaten problem je, da potrebam po kadrih ne sledi stanovanjska politika. Na območju močno primanjkuje stanovanj, še posebej za mlade kadre. Največ prostih delovnih mest na območju LAS je bilo v letu 2015 v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, gostinstvu. V letu 2015 so delodajalci največ povpraševali po delavcih za prosta dela v gradbeništvu in predelovalni dejavnosti, natakarjih, zidarjih, voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalcih, po poklicih v zdravstveni negi, elektroinštalaterjih, orodjarjih, kuharjih, krovcih..(vir. Zavod RS za zaposlovanje , UE Murska Sobota).