Novice LAS Goričko

Sodelujte na Festivalu slovenskih LAS 2018 - Skupaj za lokalni razvoj!

Obveščamo vas, da ima LAS Goričko 2020 možnost najema stojnice na Festivalu slovenskih LAS 2018 - Skupaj za lokalni razvoj!

Festival bo potekal 7. in 8. septembra v območju Kamnika. Na festivalu pričakujejo več kot 70 udeležencev iz 8 evropskih držav, poleg Slovenskih pa so udeležbo že ...

Sodelujte na 56. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni!


Obveščamo vas, da se je LAS Goričko 2020 skupaj z LAS Pri dobrih ljudeh 2020 in LAS Prlekija ponovno dogovorila za skupen nastop Pomurskih lokalnih akcijskih skupin na 56. Mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni, ki bo potekal med 25. in 30. avgustom 2018.

V sejemsko dogajanje ...

Varstvo osebnih podatkov v LAS!

25. maja 2018 se je začela uporabljati nova evropska uredba o varstvu osebnih podatkov (uredba GDPR), kar je tudi datum, ko so nova pravila začela veljati tudi za lokalne akcijske skupine, ki pri svojem delu neizogibno obdelujejo tudi osebe podatke. Društva za razvoj slovenskega podeželja in ...

LAS GORIČKO spada v Pomursko statistično regijo, ki je sestavljena iz 27 občin, meri 1.337 km2 ter ima skupaj 117.005 prebivalcev. Po velikosti zajema LAS GORIČKO 47,08 % celotnegaozemlja Pomurja ter 40,76 % prebivalstva, ki živi na ozemlju Pomurske statistične regije (vir:Republika Slovenija, Statistični urad RS, 01.07.2014 in Slovenske regije v številkah, Ljubljana 1.7.2014.).


LAS Goričko obsega enajst občin, ki so bile na novo ustanovljene na podlagi Zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območjih (vir: Ur. list RS, št. 60/94; 69/94 in 59/98) in so nastale na območju prejšnje skupne občine Murska Sobota. Zgoraj omenjeno območje je pokrajina, »stisnjena« med Avstrijo in Madžarsko. Občinam LAS Goričko je poleg geografske povezanosti skupna tudi politična povezanost, saj so bile nekoč povezane v eno samo občino, zato tudi danes številne razvojne ter infrastrukturne probleme rešujejo skupaj in v tesnem medsebojnem sodelovanju.


Vse občine so med seboj povezane in predstavljajo geografsko, zgodovinsko, prostorsko in upravno zaokroženo identiteto ter skupne razvojne interese.

VELIKOST OBMOČJA

629,5 km2, 11 občin,127 naselij v Severovzhodni Sloveniji


 

Strategija prostorskega razvoja Slovenije opredeljuje naselje Gornji Petrovci kot medobčinsko središče. Naselja Cankova, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Bakovci, Krog in Rakičan spadajo med dodatna, druga urbana območja, za katere je značilno, da urbane funkcije prevladujejo nad agrarnimi. Na območju LAS je mesto Murska Sobota, ki ima več kot 10.000 prebivalcev. Naselje Černelavci ima status mestnega naselja.

STRUKTURNE DANOSTI OBMOČJA

35,94% območja pokrivajo gozdovi, 68,92% območja pokriva Natura 2000, zavarovano območje Krajinski park Goričko, velika biotska raznovrstnost ter prisotnost redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, predvsem v območju Natura 2000.


Območje LAS opredeljuje visoka stopnja naravne ohranjenosti prostora. Za območje je značilna velika biotska raznovrstnost ter prisotnost redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, predvsem v območju Natura 2000. Med obema je široko polje najbolj intenzivno obdelanih njiv med Kučnico in vzhodno mejo Mestne občine Murka Sobota.


Med naravne vrednosti na območju štejemo: Fuks graba, Sotinski breg, Motvarjevski gozd, Ledavsko jezero, mokrotne travnike (Povesi, Lončarovski, Berkovci, Bukovnica, Pertoča), suhi travniki (Bejčin 7 breg, Vreje), ekstenzivna travnika (Motvarjevci 1 in 2), Curek, potoke (Adrijanski, Peskovski, Lukaj, Grački, Bodonski, Ratkovci, Dolenski), mlaki (Zaton, Tišina), gramoznice (Petanjci 1 in 2, Tišina), dob (Murska Sobota, grajski park). Med ekološko pomembno področje spada celotno Goričko (vir: http://www.zrsvn.si/slo/osre/Pravilnik_NV.pdf=).

 

Območje Natura 2000 zajema 68,92 odstotkov površine LAS Goričko (v Sloveniji 37,16%). Iz tabele 2 je razvidno, da je v dveh od obravnavanih občinah delež Nature 2000 100% - leta 2007 je bilo takšnih občin na območju 6.

 

Na območju LAS se nahaja tudi Zavarovano območje Krajinski park Goričko, kateri je bil ustanovljen 09. oktobra 2003 in je sestavni del Trideželnega Naravnega parka Goričko-Raab-Őrség. Zajema površino 46.200 ha, kar pomeni, da je to drugi največji naravni park v Sloveniji. Razprostira se na ozemlju 11 občin (od tega občini Kobilje in Dobrovnik nista obravnavani v Strategiji lokalnega razvoja LAS Goričko) ter v 91 naseljih.

 

Rastlinstvo in živalstvo

Narava na območju LAS se še uspešno upira spremembam, ki jih prinaša človeška civilizacija. Eden od dokazov za to je najbolje ohranjena populacija vidre (Lutra lutra) v Sloveniji, ki še živi na območju Goričkega. Ptice, drugod po Sloveniji redke, so zaradi neokrnjene narave razmeroma številne- naštetih je kar 175 vrst, od tega tri mednarodno zelo pomembne. Tod živi množica dvoživk, potočnih piškurjev in potočnih rakov, vidra, preštevilna divjad, ki dela škodo na poljih, tri redke vrste netopirjev in številni mali sesalci. V številnih gozdovih najdemo množico gob, tam uspeva približno tisoč vrst praprotnic, kar je tretjina vseh slovenskih vrst, pa tudi okrog 100 vrst z rdečega seznama redkih in ogroženih rastlinskih vrst Slovenije. Najbolj ohranjeni naravni ekosistemi na območju LAS Goričko so gozdovi in logi ob Muri. Na hrast je vezanih nekaj redkih hroščev, med njimi hrastov kozliček in rogač. Prekmurska jelenjad je edina avtohtona populacija jelenjadi, ki je v Sloveniji živela nepretrgano in se izognila iztrebljanju v 19. stoletju, zato je v genetskem pogledu dragocenost. V gozdovih srečamo tudi podleska.

 

Vodni viri

Na območju LAS je bila narava radodarna z vodnimi viri, slatinskimi vrelci, termalno in zdravilno vodo. Vse to je omogočilo v drugi polovici 20. stoletja hiter razvoj zdraviliškega in tako imenovanega wellnes turizma. Prav tako je na območju LAS, zaradi upravljanja z vodami, nastalo eno akumulacijsko jezero: Lendavsko jezero v vasi Krašči. Na območju teče reka Mura, Ledava, Krka, Črnec, .. Prav tako imamo v vasi Nuskovi izvir slatine, ki pa ni izkoriščen. Med termalnimi in zdravilnimi vodami je najbolj znana črna voda v Moravskih Toplicah.


Najpomembnejša površinska voda ravninskega dela območja je reka Mura s svojim relativno poplavnim območjem med visokovodnimi nasipi, ki brani okoliško območje pred poplavami. Druge površinske vode so majhne, razen Ledave, ki pobira vode iz zahodnega in osrednjega Goričkega. Ravninski potoki Mokoš, Dobel in Črnec so izviri podtalnice in naraščajo ter padajo z njenim nihanjem in odvisnosti od padavin (Ivan Zelko, zgodovina Prekmurja, str. 30, Pomurska založba, M. Sobota 1996).


Gozdovi

Gospodarjenje z gozdovi in izkoriščanje surovinskih potencialov gozda na obravnavanem področju predstavlja pomembnejšo gospodarsko panogo, hkrati pa so gozdovi pomemben sestavni del 9 ekosistema. Po podatkih SURS-a pokrivajo gozdovi 35,94 območja LAS Goričko, 22,46% manj kot je gozdnatost v Sloveniji (58,4% Slovenija).




Na območju Goričkega je nekaj manjših lesno-predelovalnih podjetij, postopno se uveljavlja tudi ogrevanje na bio-maso (individualno in sistemi na daljinsko ogrevanje- DOLB Martjanci, DOLB Cankova). Poleg gospodarske funkcije gozda je pomembna tudi varovalna (v občini Tišina in Murska Sobota) ter socialna funkcija, saj gozdovi v vse večjem obsegu služijo tudi rekreaciji, izobraževanju in turističnim aktivnostim (trim steze, gozdna učna pot, sprehajališča). Na obravnavanem območju ima gozd še lovno gospodarsko vlogo, katero je lahko meriti, saj gre za prodajo mesa divjadi, lovnih pravic in trofej. Gozd ponuja tudi različne dobrine, za kar ima tudi nabiralniško vlogo (malina, jagode, gobe, borovnice, kostanj…).

Kmetijske površine 

80,86% njive, 16,55% trajnih travnikov in pašnikov, 2,77% trajnih nasadov

Kmetijska zemljišča so naravna dobrina, pomembna za pridelavo hrane, varovanje okolja, vplivajo pa tudi na podobo kulturne krajine, na njene estetske in naravne vrednosti ter ne nazadnje na poseljenost podeželja. Analiza kmetijske rabe zemljišča na območju LAS je pokazala, da je 98,34% vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Od tega 80,68% predstavljajo njive (v Sloveniji 35,86%), 16,55% trajni travniki in pašniki (v Sloveniji 58,49%) ter 2,77% trajni nasadi ( v Sloveniji 5,65%).


STANJE INFRASTRUKTURE IN OPREMLJENOSTI Z OSNOVNIMI STORITVAMI

Za kakovost bivanja in razvoj gospodarske dejavnosti so ključni prometna infrastruktura, vodooskrba in komunalna opremljenost. Za kakovost življenja pa je zlasti pomembna družbena infrastruktura (šola, vrtci, zdravstveno-socialna infrastruktura, športno- rekreativna infrastruktura, večnamenski objekti, kulturni domovi). Območje LAS je s prostorskega vidika raznoliko.


Prometna infrastruktura

Pomurska razvojna regija ima ugodno prometno pozicijo, saj leži ob V. panevropskem cestnem in železniškem koridorjem, ki pa ni zadosti izkoriščena. Gravitacijsko središče Pomurja, Murska Sobota, je približno enako oddaljena od 4 glavnih mest v Srednji Evropi (cca. 200 km). Cestna infrastruktura predstavlja najpomembnejši del prometne infrastrukture na območju in vključuje del Pomurske avtoceste (10,5 km), 221 km državnih cest in 1.235,1 km občinskih cest. Za območje LAS je značilna velika gostota cestnega omrežja, ki pa je v velikem delu v slabem stanju. Kritično točko v cestnem prometu predstavljajo tudi nevarni cestni odseki skozi naselja, kjer ni pločnikov in kolesarskih stez.


Javni promet je relativno slabo razvit, tako da je v oddaljenih naseljih relativno redek, kar otežuje dnevne migracije. Posledica tega je povečanje osebnega prometa, kar povečuje negativne vplive na okolje. Gostota cestnega prometa v Pomurju je 2,35 km/km2 , kar je nad slovenskim povprečjem, ki znaša 1,9 km/km2.

Na območju je železniška proga Murska Sobota - Hodoš - Madžarska, ki je sicer bila po drugi svetovni vojni ukinjena in ponovno zgrajena leta 2001 na praktično istem koridorju. Proga je primarno namenjena tovornemu prometu iz Višegrajskih držav in Madžarske do Luke Koper. Poleg tovornega prometa vozijo po progi tudi mednarodni potniški in domači vlaki. Proga je zgrajena kot enotirna, trenutno se gradi elektrifikacija proge. Postajališča vlakov so v Murski Soboti, Puconcih, Mačkovcih, Gornjih Petrovcih, Šalovcih in na Hodošu.

 

Pri Murski Soboti je tudi športno letališče Rakičan, kateremu bi moral biti v prihodnosti dan večji poudarek za turistične in športne namene. Dobra osnova za razvoj rekreacijskega turizma so že obstoječe kolesarske in pohodne poti, ki jih je potrebno še nadgraditi, povezovati v sklope, predvsem pa bolje opremiti. Kot najnujnejši ukrep za hitrejši razvoj prevladujočega turizma se kaže potreba po preplastitvi cest, povezavi posameznih turističnih točk in ponudnikov turističnih storitev.

Vodovod

Celotna dolžina obstoječe vodovodne infrastrukture na območju LAS Goričko je 605.981 m javnih vodovodov, poleg tega pa obratujejo še zasebni vodovodni sistemi v skupni dolžini 134 km, od tega v občini Kuzma 10 km, v občini Moravske Toplice 30 km in v občini Rogašovci 94 km. Glavna pomanjkljivost za celotno vodovodno omrežje je, da je zgrajeno iz azbestno - cementnih cevovodov in v veliki meri že dotrajano, saj je bilo zgrajeno v povprečju pred 40. leti. Zato so okvare pogoste in vodne izgube precejšnje (21%). Prav tako so lokalni vodni viri pogosto obremenjeni z nitrati ali pesticidi. Trenutno je v vodooskrbo vključenih 35.826 prebivalcev. Prebivalci, ki niso vključeni v omenjeno vodooskrbo, trenutno pridobivajo vodo iz vaških vodovodov, katerih večina oskrbuje manj kot 50 prebivalcev. Zaradi onesnaženosti vodnih virov in sušnih obdobjih občine svoje prebivalce oskrbujejo s pripeljano vodo v cisternah ali z ustekleničeno vodo (vir: http://www.obcinakuzma.si/attachments/article/207/S22C-ob-kuz13072408450.pdf).


Trenutno poteka na območju LAS projekt Oskrba s pitno vodo Pomurja- sistem B, ki povezuje vseh 11 občin LAS-a. Predmet investicije je izgradnja vodovodnega sistema, ki bo vzpostavil enovit sistem oskrbe s pitno vodo. Izvedba poteka od leta 2013, končali pa bi se naj leta 2015, ko bo investicija fizično in finančno zaključena (vir: http://www.pomurskivodovod-sistemb.si).

Kanalizacija

Kljub izgradnji kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav je območje LAS-a, z deležem 38 % prebivalstva priključenega na javno kanalizacijsko omrežje, daleč pod državnim povprečjem (53 %), kar je tudi posledica razpršene gradnje ter finančno visokih izdatkov za izgradnjo kanalizacijskega omrežja, ki bremenijo občinske proračune. Po razpoložljivih podatkih je do sedaj izgrajenih približno 369 km kanalizacijskega omrežja. Na območju LAS deluje 18 čistilnih naprav. Prebivalstvo na področju neizgrajenega kanalizacijskega omrežja rešuje problem odvajanja odpadnih voda individualno in največkrat nestrokovno ter neustrezno, kar vodi do dodatnega onesnaževanja okolja. Opremljenost urbanih območjih z osnovnimi storitvami Na obravnavanem območju je na podeželju opazen znaten porast oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Kot izhaja iz spodnje tabele, razpolagajo naselja z večino »urbanih funkcij«. Urbana središča imajo pošto, krajevni urad, sedež občinske uprave, osnovno šolo in vrtec. Prav tako imajo vsa urbana središča zdravstveno infrastrukturo ( splošne ambulante, zdravstvene postaje, zobne ambulante, lekarne). Med socialno infrastrukturo na omenjenem območju štejemo dom starejših, splošno bolnišnico Rakičan, zavod za dnevno varstvo starejših in pomoč na domu in krajevne organizacije Rdečega križa. Na območju je tudi pet poslovnih območij (Cankova 2ha, Grad 3ha, Murska Sobota 52 ha, Puconci 15 ha in v Šalovci 2 ha), ki so komunalno opremljena. V omenjenih območjih se bodo zraven EKSRP sredstev, financirala tudi operacije iz ESRR sklada.

Opremljenost urbanih območjih z osnovnimi storitvami

Na obravnavanem območju je na podeželju opazen znaten porast oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Kot izhaja iz spodnje tabele, razpolagajo naselja z večino »urbanih funkcij«. Urbana središča imajo pošto, krajevni urad, sedež občinske uprave, osnovno šolo in vrtec. Prav tako imajo vsa urbana središča zdravstveno infrastrukturo ( splošne ambulante, zdravstvene postaje, zobne ambulante, lekarne). Med socialno infrastrukturo na omenjenem območju štejemo dom starejših, splošno bolnišnico Rakičan, zavod za dnevno varstvo starejših in pomoč na domu in krajevne organizacije Rdečega križa. Na območju je tudi pet poslovnih območij (Cankova 2ha, Grad 3ha, Murska Sobota 52 ha, Puconci 15 ha in v Šalovci 2 ha), ki so komunalno opremljena. V omenjenih območjih se bodo zraven EKSRP sredstev, financirala tudi operacije iz ESRR sklada.

 

OPIS STANJA OKOLJA

Degradacija prostora

Podzemna voda, ki se nahaja pod celotno nižino med Goričkim, Lendavskim in Muro, je močno obremenjena z onesnaženostjo. Po podatkih Agencije za okolje RS (ARSO) kritična onesnaževala predstavljajo nekateri pesticidi in dušikove spojine (nitrati). Vsebnost pesticidov se z leti zmanjšuje in kaže na uspešnost ukrepa prepovedi uporabe teh sredstev. Zaskrbljujoče pa ostaja gibanje vsebnosti nitratov, ki ponekod še vedno narašča. Podzemna voda se v obravnavanem območju nahaja zelo plitvo pod površino in nad njo v večini ležijo propustne plasti peska in proda. To je glavni razlog, da se vsaka nekontrolirana in pretirana velika količina vnosa onesnaževal na tla ali v površinske vode zelo hitro pokaže v obliki onesnaženosti podzemne vode. Jezera, čeprav so umetna, so pomembna tako iz ekološkega kot tudi iz sociološkega in gospodarskega vidika. Nudijo življenjski prostor za številne živali in rastline, so pomemben krajinski element, ki pozitivno vpliva na človekovo počutje, vabi k oddihu in rekreaciji, ribolovu, vodnemu in obvodnemu turizmu. Njihov obstoj je odvisen od našega ravnanja z njimi in njihovim vplivnim območjem, ki vključuje reke, potoke, drenažne in melioracijske jarke ter podtalnico. Glavni viri, ki obremenjujejo vode v Pomurju so kmetijstvo, industrija, poselitev in promet. Drugi onesnaževalci so še nerešeno odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, industrija, odlagališča (tudi divja) ter komunalne čistilne naprave (vir: Krajinski park Goričko).


Na območju LAS je degradacija prostora tudi posledica opuščanja dejavnosti in spremembe funkcije prostora. Degradirana območja na območju LAS se nahajajo v Murski Soboti in Hodošu, to so:

  • skladišče bivšega Potrošnika, tovarna tekstilne industrije Mura, Pomurka (delno opuščena, stara dejavnost)- Murska Sobota,

  • Lendavska, sever (povsem opuščena)- Murska Sobota,

  • mejni prehod Hodoš, delno opuščena, stara dejavnost.

Poplavna območja so ob Muri, potoku Krka in Ledava.

Ob reki Muri so zgrajeni visokovodni nasipi, del nasipov je bil obnovljen (do mostu na Petanjcih), preostali del pa je v slabem stanju, zato je obnova nasipov nujno potrebna zaradi vse pogostejših visokih vod v zadnjih letih.

Odlagališče odpadkov in ravnanje z odpadki

Odpadki postajajo vse bolj pomemben ekološki, družbeni in ekonomski problem sodobnih družb, saj se njihove količine povečujejo vzporedno z ekonomsko rastjo. S strani 27 občin Pomurja je bilo leta 2011 na območju LAS ustanovljeno podjetje CEROP j.p., ki je v skladu z Medobčinsko pogodbo in ostalimi dogovori med občinami soustanoviteljicami prevzelo gospodarsko javno službo predelave in odlaganje odpadkov ter upravljanje s centrom za ravnanje z odpadki Puconci.

Vse občine na območju imajo urejeno zbiranje odpadkov, ki se praviloma ločujejo že pri izvoru oziroma pri povzročitelju odpadkov. Odvozi se tedensko oziroma mesečno vršijo na odlagališča. V letu 2013 je na območju LAS nastalo 19.751 ton odpadkov, 15.231 ton komunalnih odpadkov je bilo zbranih z javnim odvozom, 3.164 ton je bilo odloženih odpadkov (Vir: SURS 2013). Po vaseh so urejeni tudi manjši ekološki otoki, praviloma več v vsaki vasi, vendar prebivalstvo dosledno še vedno ne upošteva ločevanja odpadkov. Ekološki otoki so pogosto onesnaženi, kar kazi podobo naselij. Problem glede odpadkov je predvsem v tem, da se še vedno veliko odpadkov znajde v naravi, kljub številnim za občane brezplačnim možnostim odlaganja večjih odpadkov in količin odpadkov (zbirni center, ekološki otoki, odvoz na odpoklic,..). Še vedno se veliko odpadkov na mestih za ločeno zbiranje (ekološki odpadki) ne odlaga pravilno oziroma se pomeša, tako da ti odpadki niso primerni za obdelavo, vendar se tukaj stvari že izboljšujejo. Veliko neprimernih odpadkov se znajde tudi v kontejnerjih na pokopališčih, opažamo tudi odlaganje odpadkov na našem območju tudi s strani povzročiteljev od drugod. Po podatkih registra divjih odlagališč je na območju LAS 199 neočiščenih divjih odlagališč, največ jih je v občini Moravske Toplice (43), najmanj v občini Hodoš (3).

Podnebje

Za območje LAS je značilno subpanonsko podnebje. Območje je predel v Sloveniji z najmanj padavinami. V poletnih mesecih prevladuje suša, ki ima zlasti v kmetijstvu katastrofalne posledice. Vremenske ujme povzročajo iz leta v leto vse večjo škodo (vir: http://www.drustvo-geografovpomurja.si/projekti/posledice-MOP/zgibanka.pdf).

Učinkovita raba energije in obnovljivi viri energije

Območje LAS razpolaga z zelo raznolikim okoljem, kar se tiče narave in živih bitij. Pri tem je zelo velikega pomena, da se pri varovanju okolja osredotočamo tudi na posredne in neposredne vplive na okolje, ki jih povzroča raba in izraba energetskih virov. Ključnega pomena pri tem je za območje LAS razmerje in vplivi med rabo energije in izrabo endogenih potencialov energetskih virov. Dejstvo je, da je v vsakem okolju potrebno doseči konsenz med ključnimi akterji, nacionalnimi akti kot tudi občinskimi strateškimi plani pri poseganju v okolje, kjer mora imeti vedno prioriteto delo in aktivnosti, ki se nanašajo na nižanje porabe energije (eksogenih in endogenih virov) in šele v drugem koraku smotrno t.j. zeleno oziroma tudi večkrat omenjeno okoljsko sprejemljivo izkoriščanje endogenih potencialov obnovljivih virov energije.

Samo izboljšanje stanja okolja območja LAS mora v prihodnjem obdobju nujno in prioritetno vključevati generalno smernico zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (CO₂ emisij) in s tem ciljem povezane podpore kreiranju in implementaciji nizkoogljičnih projektov, kot tudi projektov, ki bodo zmanjševali količine in urejali področje sortiranja odpadkov. V ključnih segmentih dela pa se ne sme pozabiti tudi na energetsko optimizacijo infrastrukture v vseh treh sektorjih z mehkimi in investicijskimi ukrepi ter medsektorske ukrepe in aktivnosti za pospeševanje trajnostne mobilnosti na območju LAS-a. Trenutno razpoložljivi podatki namreč kažejo, da je poraba energije v vseh treh sektorjih na območju LAS sorazmerno visoka in predstavlja na letnem nivoju 352.996,2 MWh v gospodinjstvih, 23.243,2 MWh v javnem sektorju in 72.032,1 MWh v gospodarstvu. Kljub sorazmerno visokemu potencialu endogenih potencialov obnovljivih virov energije, s katerim razpolaga območje LAS in ki je nad slovenskih povprečjem, nam energetska ocena porabe postreže s podatkom, da se na območju LAS izkorišča za energetske potrebe v skupni energetski bilanci za ogrevanje vseh treh sektorjev 66,2 % endogenih potencialov obnovljivih virov energije. Pri tem je nujno izpostaviti, da je med endogenimi potenciali obnovljivih virov energije zelo pomembna sončna energija, ki jo je potrebno izkoriščati pasivno in aktivno, biomasa (predvsem lesna biomasa) kot tudi geotermalna energija, katere potencial se lahko izkoristi preko toplotnih črpalk. Kar se tiče biomase, se mora območje ustrezno optimirati in sorazmerno balansirati med potrebami kmetijstva (prehrane in živinoreje) in energije, pri lesni biomasi pa je dejstvo, da imamo na območju LAS 22.537 ha gozda, kjer pa se ne izkorišča celoten potencial.

Naslednji ključni kazalnik območja LAS, s katerim se intenzivno ukvarjajo tudi na ravni Evropske unije v Pisarni Konvencije županov, pa so emisije toplogrednih plinov (CO₂ emisije). Nekatere občine z območja LAS so že pristopile h Konvenciji županov in tudi pripravile ter sprejele občinske strateške dokumente pod imenom Akcijski načrti za trajnostno energijo – SEAP (Sustainable energy action plan) s predpostavko, kako bodo znižale CO₂ emisije do leta 2020 za najmanj 20%. V tem duhu in v tej smeri je smiselno, da deluje tudi celotno območje LAS. Trenutno namreč razpolagamo s podatkom, da se na območju LAS na letnem nivoju za namen ogrevanja ustvarja 54.492 t CO₂ emisij.

Dejstvo, ki temelji na parcialnih analizah v različnih sektorjih in na območju določenih lokalnih skupnostih območja LAS je, da sama energetska učinkovitost trenutno ni na dovolj visokem nivoju, se pravi, da obstaja velik potencial za znižanje rabe energije preko različnih izobraževanj na temo varovanja okolja in ohranjanja narave preko varčevanja z energijo in nižanjem količin ter sortiranjem odpadkov. V končni fazi je zelo pomembno, da bo izveden širok spekter usposabljanj in s tem dvignjena ozaveščenost lokalnega prebivalstva o delovanju narave in varovanje kakovosti v okolju, ki je na nizki stopnji. Kot argument pri tem bi izpostavili tudi višino porabe električne energije v vseh treh sektorjih na območju LAS in sicer v letu 2005, ko je bilo na letnem nivoju porabljenih 161.882,6 MWh, v primerjavi z letom 2009, ko je bila celotna poraba 183.907,8 MWh. Energetika pomeni tudi velik izziv v prihodnjem obdobju zaradi potenciala, ki obstaja v povezavi z drugimi sektorji, saj imajo rešitve na energetskem nivoju širše učinke in dodano vrednost. Pri tem je potrebno nameniti tudi pozornost inovativnim pristopom v povezavi s podjetništvom (podjetniški potencial na območju LAS ali novi »start up«) za pripravo novih tehnologij. Konkretna področja, ki so identificirana, so lahko aplikativni razvoj pilotnih tehnologij / pilotnega modela za ogrevanje stavb in razsvetljevanje stavb s pomočjo sonca, inovativni pristop identifikacije ogroženosti in ocenitve posameznih kapacitet lesne biomase v gozdovih, kmetijstvo in z njim povezani potenciali samooskrbe kmetijskih gospodarstev, kot tudi konkretni izzivi pri namakanju / zalivanju in varčevanje vode v stanovanjih ter uporaba naravnih gradbenih materialov.

Vsi ti konkretni projekti imajo v prvi vrsti cilj nižanje CO₂ emisij s tem, da so zelo pomembni tudi vzporedno doseženi rezultati, kot so povečanje podjetij, število zaposlenih, večanje BDP-ja na območju oz. preusmeritev privarčevanega deleža kapitala v druge segmente. V kolikor pa se ozremo samo na okolje, katerega zaznamo ob pogledu, pa je velikokrat problematika lokalnih skupnosti, ki naročajo in v 14 naše okolje porinejo malo infrastrukturo (koši za smeti, klopi, parkirišča za kolesa), ki zelo izstopa in nima upoštevanega LCA principa. In pri tej problematiki bi morali na podlagi zagovorništva civilnega sektorja in iskanja ustreznih rešitev najti primernejše in okoljsko bolj sprejemljive rešitve posameznih primerov. Seveda to spet pomeni aktivacijo podjetniškega potenciala, ki lahko v prihodnjih letih s temi pilotnimi rešitvami doseže tudi druga območja in tako zagotovi trajnost rezultatov.

Eden od ključnih problemov današnjih časov je energetska revščina. To pomeni pomanjkanje sredstev za osnovne energetske potrebe gospodinjstev. Razlog so nizki prihodki, neučinkovitost stanovanjskih stavb, visoka cena energije. Energetska revščina negativno vpliva na duševno in fizično zdravje posameznika in na samo okolje. Na podlagi višine plač, opremljenosti stanovanj in brezposelnosti po občinah lahko izračunamo življenjski standard v posamezni občini. Stopnje tveganja revščine Statistični urad RS na ravni občine ne meri, znani pa so nekateri podatki, po katerih lahko sklepamo na prisotnost revščine po občinah. Ko pogledamo podrobneje, opazimo, da najrevnejša območja niso le območja z največ brezposelnimi, temveč so to tudi območja, ki imajo starejše in manj izobraženo prebivalstvo. Višja je vrednost indeksa revščine, bolj je občina revna. Najbolj revna občina na območju LAS-a je občina Hodoš, katera je po zgornjih podatkih hkrati druga najbolj revna občina v Sloveniji, sledi ji občina Kuzma in občina Gornji Petrovci. Najmanj revna občina na območju je Mestna občina Murska Sobota in občina Tišina (Vir: http://podcrto.si/revscina-v-sloveniji-katerih-obcinah-se-zivi-najslabse-in-zakaj).

KONTAKT

Vodilni partner LAS:
Bistra hiša Martjanci
Martjanci 36
9221 Martjanci

T: +386 (0)2 53 81 664
E: info@smarthouse.si
W: www.bistrahisa.si
 POVEZAVE

LAS Goričko 2007-2013
Katalog izvedenih projektov
2007-2013

www.las-mestoinvas.si/
www.lastovica.si/
www.las-srceslovenije.si/
www.las-stik.si/
www.lasnotranjska.si/
www.las-vobjemusonca.si/
www.las-posavje.si/
PRIJAVA NA E-NOVICE

Želite prejemati novice o naših aktualnih projektih?

Prijavite se na naše e-novice >
Za vsebino je odgovorna LAS Goričko 2020, ki jo zastopa vodilni partner Bistra hiša Martjanci. Organ upravljanja za izvajanje PRP RS za obdobje 2014-2020 je MKGP.
 
                                 
 
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin. Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke